Fortranski program vedno začnemo z ukazom program kateremu sledi ime, ki se mora začeti s črko ter lahko vsebuje le črke, številke in _. Program zaključimo z ukazom end dodamo pa še program in isto ime kot v prvi vrstici.
Fortranski program je shematično predstavljen kot
PROGRAM ime_programa [deklaracijski del] [izvajalni del] END PROGRAM ime_programa
V deklaracijskem delu navedemo imena in tipe vseh spremenljivk in constant, ki jih uporabimo v programu.
V izvajalnem delu imamo ukase branja, pisanja, aritmetike itd.
V podprogramskem delu napišemo nove funkcije in podprograme.
Fortran prepozna samo naslednje znake:
Črke:
A B C D E F G H I J K L M N O P Q R S T U V W X Y Z a b c d e f g h i j k l m n o p q r s t u v w x y z
Števke:
0 1 2 3 4 5 6 7 8 9
Posebne znake:
presledek
' " ( ) * + - / : = _
! & $ ; < > % ? , .
Fortranski program uporablja za pisanje na zaslon ukaz print in za pisanje na zaslon ali v datoteke ukaz write.
print* spremenljivka, izraz, niz write (*,*)spremenljivka, izraz, niz
Ukaz se začne s print* ali write (*,*) in nadaljuje s poljubno spremenljivko, izrazom ali nizom, ki so med seboj ločeni z vejico. Pri spremenljivkah napiše vrednost spremenljivk, izraze izračuna in napiše končno vrednost, nize pa napiše natančno, kot je niz napisan znotraj narekovajev. Če napišemo samo
print* write (*,*)
program samo preskoči vrstico, se pravi naredi prazno vrstico. Vsak print ali write ukaz začne pisati v novi vrstici.
Če ukaza vsebujeta več podatkov za izpis, kot je dolžina ene vrstice, ukaz nadaljuje pisanje v drugi vrstici.
Fortranski program uporablja za branje iz tipkovnice ali datotek ukaz read.
read (*,*)spremenljivka, niz
Ukaz se začne s read (*,*) in nadaljuje s poljubno spremenljivko ali nizom, ki so med seboj ločeni z vejico. Računalnik vzame le toliko podatkov, koliko ima pri readu spremenljivk. Če mu jih vnesemo preveč, le te ignorira. Prav tako moramo paziti, da vnašamo pravo vrsto podatkov. Če beremo cela števila moramo vnesti cela števila itd.
read (*,*)
program čaka, da pritisnimo enter. Če mu še vnesemo kakršenkoli podatek, računalnik le to ignorira.
Ukaz "implicit none" po stavku program zahteva, da programer deklarira vse spremenljivke in konstante, ki jih bo uporabil v programu. To je dober način programiranja. V fortranu imamo lahko cela, realna in kompleksna števila, nize ter logične spremenljivke.
Imena spremenljivk ne smejo biti daljša od 31 znakov. Prvi znak mora biti črka, naslednje pa so lahko tudi številke in podčrtaj.
V fortranu imamo za seštevanje in odštevanje običajni plus (+) in minus (-). Za množenje uporabljamo *. To moramo uporabiti pri vsakem množenju. Za množenje 2 in a tako napišemo 2*a ali a*2 in ne 2a. Za deljenje uporabimo / in za potenciranje **.
Vsi znaki desno od !, če ! ni znotraj narekovajev, so komentarji. Komentar je lahko cela vrstica ali samo del vrstice. Komentarje prevajalnik ne upošteva pri prevajanju in so le za naše razumevanje delovanja programa.
Fortran 90 ni povsem jezik prostega formata. Vsak stavek mora biti v svoji vrstici. Če pa je stavek predolg, se lahko nadaljuje v drugo vrstico, znak nadaljevanja je & in ni del stavka.
V kolikor vam kakšna podrobnost ni jasna, mi sporočite.
Nazaj na osnovno stran za predmet Modeliranje kemijskih sistemov.