Python program uporablja za pisanje na zaslon ukaz print
print ( spremenljivka, izraz, niz )
Ukaz se začne s print in nadaljuje s poljubno spremenljivko, izrazom ali nizom, ki so med seboj ločeni z vejico zapisano v oklepaju. Pri spremenljivkah napiše vrednost spremenljivk, izraze izračuna in napiše končno vrednost, nize pa napiše natančno, kot je niz napisan znotraj narekovajev. Če napišemo samo
Print()
program samo preskoči vrstico, se pravi naredi prazno vrstico. Vsak print ukaz začne pisati v novi vrstici.
Če ukaza vsebujeta več podatkov za izpis, kot je dolžina ene vrstice, ukaz nadaljuje pisanje v drugi vrstici.
Pythonski program uporablja za branje iz tipkovnice ukaz input
a=input(‘vneski niz’)
Input prebere niz in ga priredi neki spremenljivki, a v zgornjem primeru. Če želimo vnesti celo število, ga moramo spremeniti kot
b=int(input(‘vneski celo število’))
za realno število pa
c=float(input(‘vneski realno število’))
V python ni potrebno deklarirati spremenljivk pred uporabo. Vsaka spremenljivka v pzthonu je object in imamo lahko cela, realna in kompleksna števila, nize ter logične spremenljivke.
Imena spremenljivk se morajo začeti s črko ali podčrtajem, naslednje pa so lahko tudi številke in podčrtaj. Iemna so občutljiva na velike in male črke.
V pythonu imamo za seštevanje in odštevanje običajni plus (+) in minus (-). Za množenje uporabljamo *. To moramo uporabiti pri vsakem množenju. Za množenje 2 in a tako napišemo 2*a ali a*2 in ne 2a. Za deljenje uporabimo / in za potenciranje **.
Vsi znaki desno od # so komentarji. Komentar je lahko cela vrstica ali samo del vrstice. Komentarje prevajalnik ne upošteva pri prevajanju in so le za naše razumevanje delovanja programa.
V kolikor vam kakšna podrobnost ni jasna, mi sporočite.
Nazaj na osnovno stran za predmet Modeliranje kemijskih sistemov.